Med šolskim letom večkrat pri kakšnem učencu opazim, da postaja vedno bolj utrujen, naveličan, frustriran z velikimi občutki nemoči. Ne samo da se mu vadenje upira, občutek imam, da bi najraje vsakič, ko ga poskušam popraviti, globoko zavzdihnil, zavil z očmi in zakričal: a je res vse, kar zaigram, narobe?!
Takrat vem, da je čas za spremembo. Da je to znamenje, da sem nevede zdrsnil v poučevanje, ko se preveč odzivam, in pozabil aktivno ustvarjati dobre pogoje za usvajanje novega znanja. To neljubo situacijo moj pedagoški vzor Paul Harris imenuje reaktivno poučevanje.
Kaj to pomeni? Zveni bolj zapleteno, kot je v resnici.
#1 REAKTIVNO POUČEVANJE: ODZIVAM SE
To navadno izgleda tako, da učenec na uri zaigra, kar je doma vadil, mogoče je celo zelo ponosen nase, ker mu je ta teden šlo bolje kot prej. Ko konča, ga najprej pohvalim, nato pa podam svoje pripombe in predloge.
To je reaktivni pouk, saj kot učitelj reagiram na to, kar mi prinese učenec. On nekaj zaigra, jaz reagiram na njegove napake. In poskušam njegovo izvedbo približati svoji viziji skladbe.
Učenec lahko tak način poučevanja razume, kot da vedno najdemo kakšno napako. Čeprav se mu zdi, da je dobro pripravljen in da je naredil vse, kar je v njegovi moči, od učitelja na koncu še vedno dobi kakšen ampak.
“Učenec lahko tak način poučevanja razume, kot da vedno najdemo kakšno napako. Čeprav se mu zdi, da je dobro pripravljen in da je naredil vse, kar je v njegovi moči, od učitelja na koncu še vedno dobi kakšen ampak.”
V skrajnem primeru se učencu lahko celo zazdi, da se nima smisla tako truditi, saj bo učitelj na koncu vedno imel kakšno pripombo. Da nikoli ne bo zadovoljen z njegovim igranjem. Kar seveda deluje skrajno demotivacijsko.
#2 PROAKTIVNO POUČEVANJE: USTVARJAM POGOJE
Paul Harris je ta proces pametno obrnil: jaz kot učitelj dobro vem, kakšno skladbo dam učencu, kaj v njej bo zanj težje, kaj lažje, kje ima svoje močne in šibke točke. Zato lahko z njim že prej ustvarim predznanje, potrebno za razumevanje in obvladovanje te skladbe.
Vedno se poskušam navezovati na že znano, priklopiti na že obstoječe znanje. Pri tem pa ni treba, da je to staro znanje, ki obstaja že leta, ampak ga lahko učenec pridobi celo v isti uri, preden ga uporabi.
Na primer: za naslednji teden načrtujem igranje skladbe, ki ima določene akordične prijeme. Z učencem lahko že prej igrava kakšno enostavnejšo otroško pesmico, ki vsebuje točno te akorde, prijeme in menjave. Ali pa glede na tonaliteto prej vadiva ustrezno lestvico, da učenec osvoji predznake in druge posebnosti.
Se pravi, da pripravljam teren, s tem učenec nabira novo znanje, lahko tudi skozi igro. V tem trenutku sicer še ne ve, zakaj počneva vse to, malo pozneje pa mu dam načrtovano skladbo.
Cilj vsega tega je, da učenec zdaj sam od sebe vidi in prepozna elemente, ki sva jih prej vadila: akorde, lestvice, ritme … Saj sva vse težje dele skladbe predelala že v naprej, ne da bi se učenec tega prav zavedal.
Zdaj, ko dobi novo pesmico, torej nima občutka, da ničesar ne zna in mu moram vse razložiti, ampak da stvar že obvlada. S tem dobi tudi neprecenljiv občutek moči in samozavesti.
“Zdaj, ko dobi novo pesmico, torej nima občutka, da ničesar ne zna in mu moram vse razložiti, ampak da stvar že obvlada. S tem dobi tudi neprecenljiv občutek moči in samozavesti.”
Ker sam prepoznava kontekst in elemente, mu bo vsebina tudi veliko bolj ostala v spominu, kot če mu jo jaz “odpredavam”. Najina skupna priprava torej pomaga tudi ustvarjati pouk, kjer je učenec aktiven in sam odkriva nove stvari.
Tudi na naslednji uri narediva nekakšno predvajico, s katero že v naprej najdeva rešitve za težave, in se tako izogneva “obveznemu” fidbeku, češ da ne glede na to, koliko vadi, učitelj vedno najde kakšen problem.
Ta majhen preobrat od golega odzivanja k aktivnemu ustvarjanju dobrih pogojev za usvajanje novega znanja je pri mojem pouku naredil veliko razliko.
Tudi ti opaziš razliko, če učenca v naprej pripraviš na izzive izbrane skladbe? Vesel bom, če deliš svoje izkušnje z nami v komentar spodaj. Gotovo lahko z njimi pomagaš še komu!
Si želiš brati še več takih vsebin?
Če še nisi, se vpiši spodaj in enkrat na mesec ti bom poslal nekaj finega direktno v tvoj nabiralnik.