Novi virus in z njim družbeno distanciranje nas je vse presenetil ter nam življenje in poučevanje čez noč postavil na glavo.
Pošteno je izzval celo stare učiteljske mačke - v tehničnem, organizacijskem in didaktičnem smislu. Zato kar brez slabe vesti, če se počutiš malce izgubljeno, zdaj se moramo pač vsi prilagoditi in naučiti kakšno novo spretnost.
O izzivih poučevanja v tem nenavadnem času in rešitvah zanje bi rad pisal v današnjem blogu.
#1 Tehnične rešitve
naprava
Na voljo imamo sicer veliko različnih naprav, a izkušnje kažejo, da je najbolje izbrati najmočnejšo, to je računalnik.
Telefon ali tablica imata poleg šibkejše opreme še to pomanjkljivost, da se ju ne da priklopiti na internet direktno s kablom, tako da je navadno spletna povezava počasnejša.
Poskrbimo tudi za posodobljen operacijski sistem in programe, s katerimi bomo delali.
mikrofon
Mikrofoni, vgrajeni v naprave, niso najboljši, saj so optimirani za človeški govor.
Zato se splača uporabljati zunanji mikrofon. Pozna se že, če uporabljamo mikrofon, ki je na slušalkah mobilnega telefona. Pazimo, da od mikrofona nismo oddaljeni preveč.
Z zunanjimi mikrofoni sicer nimam veliko izkušenj, uporabljam USB-mikrofon Rode NT-USB, ki ga imam doma še od prej in sem z njim zelo zadovoljen. Dobra mikrofona sta še Sennheiser PC 5 in Sennheiser SC 45.
slušalke/zvočniki
Slušalke so boljša izbira kot zvočniki, saj ne pride do fidbeka z mikrofonom. Pokrito imam samo eno uho, da bolje slišim sebe in svojo kitaro.
kamera
Za naše potrebe zadostuje vgrajena računalniška kamera. Njen problem je edino to, da je fiksna. Zato moramo najti dobro pozicijo, da nas učenci dobro vidijo hkrati kot celoto in v detajle (recimo roke).
Da se nas vidi v celoti, moramo biti kar precej oddaljeni od računalnika, pri čemer nam pride prav zunanji mikrofon, ki ga lahko prestavimo bližje k sebi.
Za prikazovanje detajlov pa mi zelo dobro služi telefon, ki ga poleg računalniške kamere uporabim kot drugo kamero. Z njo lahko snemam od blizu, na primer prstni red, gibanje desne roke, skratka tehnične detajle, ki od daleč niso vidni.
spletna povezava
Tu je enačba enostavna: čim hitrejša, tem boljša. (Hitrost interneta lahko preveriš tukaj.) Za ta čas sem si pri ponudniku interneta celo naročil večji paket prenosa podatkov, saj naš prejšnji, ki nam je sicer čisto dobro služil, novim potrebam enostavno ni bil kos.
Računalnik se splača na splet priklopiti direktno s kablom, saj ima brezžična povezava večkrat težave.
Po idealnem scenariju bi imeli obe strani - učenec in učitelj - takšne dobre tehnične pogoje. Ker pa od učencev tega ne moremo zahtevati, se mi zdi vredno, da se vsaj učitelji potrudimo za kvalitetne tehnične okoliščine narediti največ, kar lahko.
“Po idealnem scenariju bi imeli obe strani - učenec in učitelj - takšne dobre tehnične pogoje. Ker pa od učencev tega ne moremo zahtevati, se mi zdi vredno, da se vsaj učitelji potrudimo za kvalitetne tehnične okoliščine narediti največ, kar lahko.”
#2 Programske rešitve
Odvisno od tehničnih zmožnosti, o katerih sem govoril zgoraj, se v smislu programskih možnosti ponuja več rešitev:
a) tehnično najmanj zahtevno
Z učencem komuniciramo direktno prek telefona ali maila.
Pouk na daljavo pa izvajamo tako, da si z učencem izmenjavamo videe. Mi mu pošiljamo note, razlage, fidbeke in naloge, on pa nam nazaj posnetke svojega igranja in morebitne težave, vprašanja …
Pošiljanje večjih datotek prek maila odsvetujem. Najlažje si jih izmenjujemo tako, da jih objavljamo na Youtubu kot nenavedene (to pomeni, da javno ne bodo dostopni, našel jih ne bo niti iskalnik) in drug drugemu pošiljamo samo povezave.
Druga možnost je deljenje datotek prek Google Driva ali drugih shramb v oblaku.
B) srednja tehnična zmogljivost
Poleg zgoraj omenjenih rešitev lahko dodamo še komunikacijo v živo preko enega izmed ponudnikov videotelefonije (Skype, Whatsapp, Viber …).
Prednost je seveda poučevanje v živo, kjer učenca vidimo in slišimo, on pa nas.
C) optimalna tehnična oprema
Poleg vseh zgoraj omenjenih rešitev lahko uporabljamo tudi orodja za videokonference (Zoom, GoogleMeet, Jitsi, Big blue button …).
Ti programi nam omogočajo, da hkrati uporabljamo več kamer (snemanje iz več kotov), vključujemo več medijev (učencem predvajam video z Youtuba), prikazujemo note, pišemo, rišemo, imamo funkcijo klepeta, delimo ekran, si pošiljamo datoteke …
Najbolj uporabljan program iz te kategorije je Zoom.
PLUSI: Je stabilen in zanesljiv, zastonj ga lahko uporabljamo do 40 minut na sejo. Njegova velika prednost za nas glasbenike je možnost izklopa avdiofiltrov. Ti so pri videokonferencah uporabni za boljše razumevanje človeškega glasu, med igranjem pa nam “nagajajo”, saj večkrat odrežejo daljše tone in določene frekvence. Zoom nam torej omogoča izklop te funkcije, tako da slišimo originalni zvok mikrofona, kar si pri poučevanju instrumenta tudi želimo.
MINUSI: Njegova slabost je manjša varnost in slabo varovanje uporabniške zasebnosti.
Jaz najraje uporabljam odprtokodni program Big blue button.
PLUSI: Poleg zgoraj naštetega mi nudi možnost, da učencu prikazujem note in nanje tudi pišem, rišem in jih označujem. Ugotovil sem namreč, da je preprosto sporazumevanje o tem, kateri del v notah misliva, ena glavnih stvari, ki jih pri pouku na daljavo pogrešam in mi vzame veliko časa.
Tudi uporaba za učence je enostavna: ni ga treba namestiti, samo slediti povezavi do sobe, ki jo pošlje učitelj. Narejen je dejansko za šole, ne za komercialno uporabo.
MINUSI: Za večino učiteljev je uporaba tega programa problem, saj zanj potrebujemo svoj strežnik, za njegovo tehnično postavitev pa veliko računalniškega znanja oz. pomoč računalničarja. Hkrati je to tudi njegova prednost, saj imamo zaradi tega popoln nadzor nad podatki in visoko stopnjo varnosti.
#3 Organizacija dela in pouka
struktura delavnika in urnika
Za kvalitetno delo priporočam, da se tudi pri učenju na daljavo držimo že prej ustaljenih urnikov. Učenci in učitelji tudi zdaj (ali pa celo še bolj) potrebujemo dnevno in tedensko strukturo, ritem, rutine.
Pri delu od doma se lahko ujamemo v misel, da moramo biti učitelji učencem in njihovim staršem na voljo ves čas. Konec koncev je naš osebni telefon zdaj še bolj kot prej tudi šolski mail, tajništvo in svetovalna služba v enem. Za svoje zdravje in dobre družinske odnose je dobro upoštevati nekakšne “uradne ure”, ko smo na voljo, potem pa šolsko komunikacijo izklopiti do naslednjega delovnega dne.
Ne pozabimo na odmore! Sam ugotavljam, da poučevanje prek računalnika vse udeležene veliko bolj utruja kot v živo. Zato ne pozabimo na redne odmore, vmes vstanimo od računalnika, se pretegnimo, prezračimo, če je mogoče, poglejmo skozi okno, da razbremenimo oči modre računalnikove svetlobe in gledanja na blizu, ter se osvežimo s kakšno pijačo.
“Ugotavljam, da poučevanje prek računalnika vse udeležene veliko bolj utruja kot v živo. Zato ne pozabimo na redne odmore.”
komunikacija z učenci in starši
Rajši kot po telefonu se z učenci in njihovimi starši dogovarjam po mailih. Tako se nič ne izgubi ali pozabi, hkrati pa jim s pripetim materialom (recimo notami) lahko pošljem komentar ali dodam kakšno povezavo do Youtuba.
testiraj
Preden začneš s poukom na daljavo oz. hočeš uvesti uporabo novega programa, si vzemi čas za testiranje z učenci.
Kakšen dan prej se dogovori z njimi, da z vsakim posebej preizkusiš, kako priti ali se prijaviti v želeni program ali učilnico in ali deluje zvok na obeh straneh.
Škoda je namreč časa za reševanje tehničnih težav na dejanski šolski uri.
minuta prej
Za gladek potek pouka na daljavo predlagam, da si pri računalniku kakšno minuto prej.
“Tudi pri učenju na daljavo se držimo že prej ustaljenih urnikov. Učenci in učitelji tudi zdaj (ali pa celo še bolj) potrebujemo dnevno in tedensko strukturo, ritem, rutine.”
#4 Didaktika
Da lahko izberemo dobre didaktične prijeme, je treba najprej razumeti tehnične in programske omejitve in priložnosti okoliščin, v katerih zdaj poučujemo.
Veliko stvari, ki smo jih vajeni iz pouka v živo, enostavno ni mogoče izpeljati.
Na primer: medtem ko učenci igrajo, zaradi časovnega zamika (ki je včasih dolg tudi do 1 s!) ne moremo zraven peti, ploskati, jih spremljati ali igrati drugega glasu.
Zaradi zamika tudi veliko prej komu padeš v besedo.
Hitro sem ugotovil, da je z besedami zelo težko in zamudno učencu opisati točno določeno mesto v notah.
Težave imamo povsod, kjer smo prej lahko izkoristili fizično bližino: popravki drže in tehnike, kazanje mest v notah …
“Da lahko izberemo dobre didaktične prijeme, je treba najprej razumeti tehnične in programske omejitve in priložnosti okoliščin, v katerih zdaj poučujemo.”
časovni zamik
Časovni zamik lahko prelisičimo tako, da ne igramo skupaj, ampak da najprej jaz pokažem, učenec za mano ponavlja.
Bodimo pozorni, kako govorimo. Uporabljajmo rajši krajše, jasne stavke in počakajmo na učenčev odziv. Nato vedno poslušamo do konca in šele potem povemo svoje.
jasna komunikacija
Preden učenec začne igrati, poskrbim za to, da s svojimi besedami povzame, kaj sva se nazadnje pri obravnavani skladbi pogovarjala. Tako se prepričam, da je bila moja razlaga dovolj jasna in štartava iz istega izhodišča.
celota in detajli
Zelo dobre izkušnje imam s tem, da poleg integrirane računalniške kamere, s katero zajamem sebe skoraj v celoti, uporabim telefon kot drugo kamero.
Z njo lahko snemam od blizu kakšne detajle, na primer prstni red, gibanje desne roke, skratka tehnične detajle. Včasih se mi zdi, da tako vidijo celo bolje kot v živo.
popravljanje drže s podobami
Pri težavah zaradi fizične oddaljenosti - torej pri popravljanju drže in mehaničnih težavah - si pomagam s podobami.
Tisto, kar smo jim lahko prej dali fizično, torej z dotikom roke, premikom prstov, obračanjem dlani … zdaj ni več mogoče. Zato potrebujemo drugačno referenco. Tu nam pride prav slika, na katero se lahko navežemo.
Tako na primer učencu pritiskanje prstov leve roke z vrhom blazinice lahko opišemo z mentalno sliko baletke, ki pleše po špicah. Ali pa če z desno roko strune “cufa”, mu gibanje prstov predstavim kot praskanje.
“Tisto, kar smo učencem lahko prej dali fizično, torej z dotikom roke, premikom prstov, obračanjem dlani … zdaj ni več mogoče. Zato potrebujemo drugačno referenco. Tu nam pride prav slika, na katero se lahko navežemo.”
prikazovanje not in pisanje po njih
Možnost prikazovanja not in pisanja po njih se mi zdi za sporazumevanje in gladek potek ure neprecenljiva.
Tudi zato zelo rad uporabljam omenjeni program Big blue button, ki omogoča prikazovanje PDF-a in pisanje po njem z različnimi barvami tako meni kot učencem.
Nekaj podobnega lahko po ovinkih dosežeš tudi v Zoomu, in sicer tako, da deliš svoj ekran v tretjem programu, ki omogoča pisanje. To je sicer veliko bolj zoprno in zamudno, saj moramo med programi ves čas preklapljati.
posnetek skladbe
Nekaterim učencem zelo pomaga tudi posnetek skladb, ki jim ga pošljem po uri. Tako ga lahko še večkrat poslušajo in si v miru in brez tehničnih motenj ogledajo prstne rede.
Posnetke nerad pošiljam pred uro, saj želim, da skladbe najprej raziščeva skupaj.
priložnost: posnetki vseh vrst
Poučevanje na daljavo nam ponuja tudi nove, drugačne možnosti. Škoda bi jih bilo spregledati in ne izkoristiti moči novih medijev.
Zelo ustvarjalno se lahko na primer igramo s posnetki vseh vrst. Tole je nekaj primerov, ki sem jih sam uporabil pri pouku in s katerimi so moji učenci imeli veliko veselja:
Kvartet sam s sabo (z aplikacijo Acapella maker)
Stop motion Kuža pazi (z aplikacijo Lapseit pro)
2D lutkovna igrica (z aplikacijo Action director)
z dijaki nameravamo skupaj ustvariti skladbo, kot je to naredil moj znanec Beat Jaggy za glasbeno šolo v Švici
kot zelo lušna ideja se je izkazal nastop na Zoomu
“Poučevanje na daljavo nam ponuja tudi nove, drugačne možnosti. Škoda bi jih bilo spregledati in ne izkoristiti moči novih medijev.”
odnos
Odnos je zame na splošno pri poučevanju v središču dogajanja. V tej novi, deloma negotovi situaciji pa se mi zdi še pomembneje ne pozabiti nanj.
Učitelji s tem, da obvladamo tehnične in druge aspekte trenutne situacije dajemo učencem občutek varnosti in jim vsaj malo odvzamemo morebitni strah in negotovost.
In ne pozabimo, da so učenci kot naše ogledalo: več zagona in navdušenja damo v uro in odnos, bolj se bodo učenci odprli in vrnili energijo nazaj v krog izmenjave.
“Odnos je zame na splošno pri poučevanju v središču dogajanja. V tej novi, deloma negotovi situaciji pa se mi zdi še pomembneje ne pozabiti nanj.”
Mogoče je na prvi pogled videti, kot da zdajšnja situacija zahteva popolnoma nove pristope in prijeme.
Res je treba najti predvsem drugačne tehnične rešitve, a ne pozabimo na osnovne didaktične prijeme, ki delujejo tako v živo kot tudi pri poučevanju na daljavo.
(Dober pristop, ki je aktualen v vsakem primeru in sem o njem pisal v tem blogu, je ideja proaktivnega poučevanja Paula Harrisa.)
Kako se pa ti znajdeš v novih okoliščinah? Imaš s čim posebno dobre izkušnje? Se ti kje zatika? Vesel bom, če deliš svoje izkušnje z nami v komentar spodaj. Gotovo lahko z njimi pomagaš še komu!
Si želiš brati še več takih vsebin?
Če še nisi, se vpiši spodaj in enkrat na mesec ti bom poslal nekaj finega direktno v tvoj nabiralnik.