#1 Stefan Schmidt: poučevanje je odnos
Stefan Schmid je predaval na seminarju za kitariste januarja 2020 na KGBL.
manj besed, več zgleda
Pomembno se mu zdi, da kitaro učenci čutijo, da poučevanja ne intelektualiziramo preveč z obširnimi razlagami. S tem namreč lahko izgubijo intuitiven in čustven odnos do inštrumenta.
Namesto besednih razlag vodi učenčevo roko, tako da gib izvede čim pravilneje. Ko gib prvič predstavi, hoče, da je popoln, sicer s popravkom pozneje izgubi preveč časa.
To pa ne velja samo za tehnične elemente, ampak na podoben način prenaša tudi glasbene vsebine: s petjem, igranjem, tleskanjem in plesom vabi učenca v bolj doživeto igranje.
Njegovi domišljijski scenariji učence navdihujejo, s čimer spoznavajo nove možnosti za interpretacijo. Ni treba, da uporabijo točno to, kar predlaga Stefan Schmidt, s tem jim le kaže možnosti.
kapodaster je najpomembnejši učni pripomoček
Stefan Schmidt trdi, da se je številnih tehničnih elementov s kapodastrom mogoče lažje naučiti, saj so z njim prečke bliže skupaj in strune bliže ubiralki. Poleg tega lahko učencu na zadušenem delu strun s svojo roko kaže prijeme in spreminja pozicijo celotne kitare.
odnos med učencem, učiteljem in starši je ključ do dobrega poučevanja
Trudi se ustvarjati pozitivno delovno vzdušje in učencem z izdatno hvalo vliti zaupanja vanje. Staršem skuša dati občutek, da je njihov otrok nadarjen in jih tako spodbuditi k skupnemu sodelovanju.
Z njim se strinjam, da je učencu treba zaupati in mu vlivati (samo)zaupanje, paziti pa vseeno moramo, da ga ne hvalimo pretirano in neutemeljeno, ampak mu privzgojiti tudi samokritičnost.
Tečaji in izobraževanja za učitelje sO zelo pomembni
Na skoraj vseh akademijah za glasbo je namreč glavni fokus na igranju instrumenta, ne pa na njegovem poučevanju, predajanju znanja.
Z njim se popolnoma strinjam, kar je glavni razlog in gonilo te spletne strani, motivacija, da pišem učbenike in razvijam pripomočke.
pomanjkanje popolnega nadzora je priložnost
Za Stefana Schmidta je bilo odločilno spoznanje, da je kot mladi učitelj hotel imeti med poukom vse pod nadzorom. Jezilo ga je, ko učenci na uro niso prišli dobro pripravljeni.
Danes to vidi kot priložnost, belo tablo, ki jo lahko napolni z vsebino. Učencu se lahko približa tam, kjer je. Ure so usmerjene v učence, on pa opredeli pot do cilja.
Učitelj je glavno gonilo
Učitelj je učencu vzornik in kapitan njunega popotovanja. Če učitelj pride v razred nepripravljen in utrujen, bo tak tudi učenec.
“Učitelj je učencu vzornik in kapitan njunega popotovanja. Če učitelj pride v razred nepripravljen in utrujen, bo tak tudi učenec.”
Stefan Schmidt je eden najuspešnejših učiteljev kitare v Nemčiji. Njegovi učenci zmagujejo na različnih tekmovanjih po vsej Evropi. Razvil je inovativne koncepte za pouk z najmlajšimi učenci (že od 4 let naprej) in ima velike uspehe z nadarjenimi učenci vseh starosti. Od leta 2011 predava tudi didaktiko in metodologijo kitare v centru Leopolda Mozarta na Univerzi v Augsburgu. Predava na glasbenih akademijah in v okviru glasbenih festivalov po vsej Evropi, dogodki so običajno v celoti razprodani.
#2 Primož Mavrič: koliko, kdaj in kako najbolje vadimo
Primož Mavrič nam je na EGTINEM dnevu 2020 predstavil svoje misli o uspešnem vadenju na podlagi raziskav.
Primož Mavrič je v svojem predavanju hotel odgovoriti na 3 glavna vprašanja: koliko ponovitev moramo narediti za optimalni učinek vadenja, v kakšnem časovnem razmiku in kako.
KOLIKO
Pri količini vadenja imamo opraviti z dvema pojmoma: zadovoljivo učenje in prekomerno učenje.
Zadovoljivo učenje je število ponovitev nekega dela skladbe, po katerih ga znamo ponoviti brez napake. Prekomerno učenje je vse, kar je več od tega.
Vprašanje je seveda, kaj je dovolj. Je dovolj, da zaigraš enkrat brez napake ali je potrebno kaj več?
Ugotovili so, da ima najboljši rezultat 100% prekomerno učenje. To pomeni, da zaigramo še enkrat toliko ponovitev, kolikor smo jih potrebovali, da smo prišli do enkratne pravilne ponovitve.
Raziskave kažejo, da vse, kar je več kot to, nima več učinka, pri 200-odstotnem prekomernem učenju pa se rezultat še poslabša, saj možganom postane dolgčas.
Ugotovili so še, da je v enem sklopu vadenja dobro izbrati takšne dele, ki so obvladljivi v tem sklopu vadenja.
KDAJ
Ugotovili so tudi, da si skladbe bolje zapomnimo, če jih ponavljamo z razmiki.
Na primer, če imamo čez en mesec nastop, skladbo ponavljajmo v nekajdnevnih razmikih (idealnega razmika niso mogli določiti). Vsak razmik pa je boljši kot nobeden.
Torej 3 x 10 min vadenja je bolje kot enkrat 30 minut. Ta princip lahko apliciramo na posamezni dan ali daljše časovno obdobje.
Možgani namreč potrebujejo čas za razvrščanje in integracijo naučenega.
KAKO
Možgani se začnejo hitro dolgočasiti. Zato je dobro isto stvar vaditi na različne načine. Tako možgani ne zaspijo.
Pri tem nam lahko pomaga tudi samotestiranje. To pomeni, da se lahko posnamemo, potem pa analiziramo in popravimo napake.
Kot omenjeno zgoraj, je bolje vaditi večkrat po malem kot enkrat v velikem kosu. Težko pasažo lahko tako vadim na začetku, v sredini in na koncu enote vadenja.
Med vadenjem si prizadevamo delati čim manj napak in čim več pravilnih ponovitev.
To me spominja na nasvet nekega profesorja, ki je trdil, da med vadenjem delamo samo eno napako, in sicer izberemo napačen tempo.
V osnovi se mi to zdi dobra misel, lahko pa jo apliciramo še na druge elemente vadenja. Začnemo torej čim bolj poenostavljeno in sproti nadgrajujemo: najprej samo leva roka, ki preizkuša prstni red, potem dodamo desno roko, nato vezave, artikulacijo, dinamiko, barve …
“Možgani se začnejo hitro dolgočasiti. Zato je dobro isto stvar vaditi na različne načine. Tako možgani ne zaspijo.”
Asist. mag. Primož Mavrič, prof. je od leta 2004 redno zaposlen kot učitelj in korepetitor na osnovni in srednji stopnji Glasbene šole Celje in I. gimnaziji v Celju. Leta 2012 je izdal priročnik Od prvega tona do nastopa – metode učinkovitega vadenja klavirske skladbe. Od oktobra 2015 na Akademiji za glasbo v Ljubljani poučuje predmeta specialna klavirska didaktika in pedagoška praksa. Njegovi učenci in dijaki se uspešno udeležujejo tekmovanj. Redno predava v Sloveniji in tujini.
#3 Aleš Pogačnik: kako premagamo tremo
Aleš Pogačnik nam je na EGTINEM dnevu 2020 predstavil svoje misli o spopadanju s tremo.
Predavanje je začel s prikazom, kdo vse od znanih glasbenikov ima težave s tremo - v tem torej nismo sami, pravzaprav smo v dobri družbi :)
Aleš Pogačnik trdi, da gre pri tremi za igro zavesti in nezavednega. Če je zraven preveč zavedanja, začne um katastrofirati.
Učitelji smo zgled učencem
Učitelji moramo imeti dober odnos do sebe, učenca, občinstva in glasbe.
Občutja in čustva lahko prehajajo s človeka na človeka, stik učenca z učiteljem mu omogoča, da posnema njegovo razpoloženje in se navzame njegove predanosti glasbi in poučevanju.
Ključni smo torej kot zgled učencem: če imamo zdravo samopodobo in sproščeno igramo, “nastopamo” pred učencem in imamo zdrav odnos do napak, je veliko verjetnosti, da bo to prevzel tudi učenec.
Najprej pomagajmo sebi
Kako pomagati otroku premagati tremo?
Tako, da najprej pomagaš sebi.
Učitelj moramo najprej brezpogojno sprejemati same sebe, ne glede na to, ali se nam zdi, da uresničujemo svoja pričakovanja ali pričakovanja drugih.
Ocenjujmo oz. vrednotimo svoje delo in dosežke, ne pa sebe ali svoje osebnosti. To želimo doseči tudi pri učencih.
bodimo v stiku sami s sabo
Kadar smo v stiku sami s seboj, smo lahko tudi ranljivi. Dopuščamo in odpuščamo si tudi napake. Odložimo maske, ki so kot zidovi med nami. Naš ego namreč tako ne skrbi več, kako bomo videti, ampak smo lahko v trenutku, v zanosu (flow) - in takrat energija steče in kroži.
“Ključni smo torej kot zgled učencem: če imamo zdravo samopodobo in sproščeno igramo, “nastopamo” pred učencem in imamo zdrav odnos do napak, je veliko verjetnosti, da bo to prevzel tudi učenec.”
Aleš Pogačnik je glasbeno pot začel z učenjem harmonike, doštudiral je zgodovino in psihologijo. Med študijem psihologije je zaključil še osnovno glasbeno šolo iz solopetja in postal NLP coach. Poklicno je doslej deloval v dveh podjetjih, ki se ukvarjata s svetovanjem, razvojem in izobraževanjem kadrov, na glasbenem področju pa v različnih zasedbah in sam deluje 15 let.
Te je prevzela katera od zgornjih misli ali pa katero lahko še posebej potrdiš na podlagi svojih izkušenj? Vesel bom, če deliš svoje izkušnje z nami v komentar spodaj. Gotovo lahko z njimi pomagaš še komu!
Si želiš brati še več takih vsebin?
Če še nisi, se vpiši spodaj in enkrat na mesec ti bom poslal nekaj finega direktno v tvoj nabiralnik.